INDONEZIJA
Poglejte si naše ponudbe
Eksotični Bali
17 dnevne počitnice na otoku Bali pri slovencu Andreju - Vile Zala
13 dnevne počitnice na otoku Bali pri Slovencu Andreju - Vile zala
Flores - Coconut Garden Beach Resort
Bali , Flores, Comodo
in še številne druge možnosti z odhodom iz bližnjih letališč
Indonezija otok Bali
Indonezija - Java
Indonezija otok Lombok
Indonezija - otoki Riau (Kepulauan)
Indonezija Sulawesi
Turistične destinacije in znamenitosti
Bali: Najbolj priljubljeno letovišče, nudi tako komercialne kot manj komercialne dele, vulkane in riževe terase.
Jakarta: Prestolnica Indonezije
Lombok: Vodne kopeli z zdravilno vodo ter templji
Yogyakarta: Prestolnica Javaneške kulture in umetnosti
Borobudur: : Največje budistično svetišče na svetu
Batur: Najaktivnejši vulkan na Baliju ob krasnem jezeru
Lovina: Severno mesto Balija, poceni, lepo, kopeli, templji in masaže
Ubud: Prestolnica Balineške kulture, opičji gozd, galerije, dobra hrana
Riževe terase: Riževe terase tako lepe, da jih je zaščitil Unesco
Indonezija
Indonezija ponuja veliko možnosti za aktivne počitnice. Kilometri plaž in čudovito morje nudijo potapljanje , surfanje. Notranjost otokov pa lahko izkoristite za sprehode in odkrivanje drugačne vrsto življenja kot ga poznate. Indonezija ima najboljše potapljanje na svetu in je največja zanimivost za turiste v Bunakenu in Northern Sulawesi, Wakatobi v South East Sulawesi in Raja Ampat v Papua. Obisk spa je v zadnjih letih postal zelo priljubljen. Indonezija je prva izbira za surferje. Mentawai Islands je najboljša lokacija za surfanje, dostopna je le s čolnom, tudi Bali ponuja dobre valove kjer je organizirana tudi šola za surf.
Glavno mesto:Jakarta
Valuta: Rupija (IDR)
Število prebivalcev:248,645,008 (julij 2012)
Elektrika: 220V/50Hz (Evropski vtikač)
Tel. koda države:+62
Časovni pas: GMT+7 do GMT+9
Telefon za njuno pomoč:112 ( z mobilnim telefonom)
Stacionarni telefon: policija : 110
Gasilci: 113
Rešilec: 118
Velikost države: 1,904,569 km²
Regije
Indonezija ima več kot 17.000 otokov s 108.000 kilometri plaž. Razdalja med Acerjem na zahodu in Papuo na vzhodu je več kot 4.000 kilometrov.
Sumatra
Kraji:Aceh, Palembang, Padang, Lampung, Medan, Bataknese, Lake Toba, Batam
Šesti največji otok na svetu.
Kalimantan
Tretji največji otok na svetu, kjer del pripada Maleziji, majhen severni del pa muslimanski državi Brunei Darussalam Kalimantan (Borneo)
Java
Kraji:Karimun Jawa, Thousand Islands, Madura, Jakarta..Bandung, Surabaya..Yogyakarta, Solo, Borobudur, Prambanan.
Bali
Najbolj znana in priljubljena turistična destinacija
Sulawesi (Celebes)
Nusa Tenggara (NT)
Kraji: Flores, Sumba, Lombok, Sumbawa.
Maluku
Papua
Lastnosti pokrajine
Stičišče večih litosferskih plošč
Evrazijska plošča (Veliki Sundski otoki)
Avstralsko – melanezijska plošča (Mali
Sundski otoki
Wallaceova ločnica
300 vulkanov, mnogi aktivni
Najvišja gora – Puncak Jaya (4.884m)
Indonezija je eden od najnevarnejših delov zemeljske površine, saj se tam razteza veriga več kot 300tih ognjenikov, poleg tega pa leži na meji med dvema velikima tektonskima ploščama in je to tudi območje številnih nepredvidenih potresov. Država ima tri časovne pasove, ki jih loči po ura razlike. Znana je tudi po vročini in vlagi, ter temperaturi okoli 27C, čeprav je v hribovitih območij nekoliko hladneje. Podnebje je odvisno od dveh monsunski obdobij: suhega-med junijem in septembrom, ko pihajo vetrovi z juga in vzhoda, ter vlažnega, ki traja od oktobra do aprila in ga prinašajo severovzhodni oz. severozahodni vetrovi. Južni in vzhodni del otočja imata izrazitejše sušno obdobje, toda tudi za deževno obdobje niso značilni trajni nalivi. Predvsem na Javi in Baliju rodovitna prst ob obilnih padavinah in učinkovitem sistemu namakanja omogoča zelo velik pridelek riža. Največje notranje jezero v Indoneziji se imenuje Toba in leži na severu Sumate. Velike reke imajo sicer pomembno vlogo v transportu in so vir pitne vode. Prevladuje zelo raznolik rastlinski in živalski svet (tropski deževni gozd).
Vreme in klima
Zaobjemajoča ekvator ima Indonezija skozi vse leto podobno podnebje. Indonezija ne pozna štirih letnih časov, pač pa suho in mokro sezono, brez temperaturnih ekstremov in večjih nihanj. Večino otočja zajame mokra sezona med oktobrom in aprilom ter suha sezona med majem in septembrom. Mokra sezona pomeni več dežja, včasih v obliki hitre plohe enkrat dnevno, spet drugič s celodnevnim dežjem in tretjič lahko sploh ne dežuje cel dan ali celo več dni skupaj. Padavine se pojavljajo tudi v suhi sezoni in niso zelo predvidljive, je pa suha sezona rahlo toplejša in veliko bolj suha od mokre. Veliko je izjem, saj indonezijski arhipelag zajema ogromno območje. Vlaga v zraku je prisotna skozi vse leto. Temperature so si skozi vse leto zelo podobne. Nižinska območja v bližini morja (do 500 m nadmorske višine) imajo dnevne temperature med 25 in 35°C, nočne med 18 in 25°C, redko nižje in redko višje. Višinska območja Indonezije (vse nad 500 m nadmorske višine) imajo rahlo nižje temperature, dnevne med 20 in 30°C, z naraščujočo nadmorsko višino temperatura lahko še kakšno stopinjo pade in nočne med 10 in 20°C, zelo redko nižje od 10°C. V suhi sezoni so temperature povprečno višje, kot v mokri, a velikih ekstremov in nihanj ni.
Najbolj primeren čas za obisk
Za obisk Indonezije je primeren katerikoli čas v letu, saj so temperature skozi vse leto skoraj enake, padavine pa je zelo težko predvideti in tudi v najbolj »mokrih« obdobjih ni toliko dežja, da bi bilo potovanje zato močno oteženo. Kot najbolj primeren čas pa se omenja obdobje med aprilom in oktobrom. Indonezijo je najbolje obiskati v sušnem obdobju, ki traja nekje od meseca maja do septembra.
Zgodovina
Najstarejši znani prebivalec Indonezije je Javanski človek, eden najstarejših predstavnikov pokončnegačloveka (Homo erectus), ki ga je leta 1891 na Javi odkril Eugene Dubois in je živel pred približno milijon leti. Moderni prebivalci Indonezije imenovani Avstranezijci so na otočje prišli iz Indokine okoli leta 2000 pr. n. št. V 5. stoletju je na območju današnje Indonezije nastalo več manjših držav, ki so med sabo trgovale in se tudi vojskovale. Zelo pomembna pa je bila tudi trgovska pot do Indije, od koder so poleg dobrin prinesli hinduizem, budizem ter indijsko kulturo. Na začetku sta bili najmočnejši Srivijaya na Sumatri in Sailendra na Javi. To vlogo jima je hotel odvzeti javanski Mataram, ki pa ga je leta 1016 Srivijaya uničila. Princ Vijaya, potomec mataramskih kraljev je leta 1293 odbil napad Mongolov in ustanovil hindujsko državo Majapahit., ki je obsegala celo Novo Gvinejo in jug Tajske. V 15. stol. je v Indonezijo prišel islam, ki je bil še posebej dobro sprejet v Malaki ob Malaški ožini in ob prihodu Portugalcev leta 1511 je Malaka obsegala skoraj celotno ozemlje današnje Indonezije. Portugalski kolonisti so od Malačanov prevzeli trgovino z začimbami, a so jih domačini pregnali, ko so ubili enega od sultanov. Kmalu so jih nasledili Angleži in Nizozemci. Slednji so bili močnejši in so Angleže pregnali z otočja, kjer so ustanovili Vzhodnoindijsko družbo, ki so jo upravljali domačini. Ko je družb leta 1797 bankrotirala, jo je prevzela nizozemska država, ki je predvsem na Javi uredila veliko plantaž. Del delavcev je bil domačinov, veliko pa so jih Nizozemci tam naselili, še posebej Kitajce. V začetku 20. stoletja so se začele ustanavljati skupine, ki so delovale proti kolonistom in po 2. svetovni vojni jim je to tudi uspelo. 17. 8. 1945 je bila ustanovljena Republika Indonezija, katere prvi predsednik je bil Soekarno.
Ljudje
Z 238 milijoni prebivalcev je Indonezija po številu prebivalcev na 4. mestu med državami sveta. Java je najbolj poseljen otok na svetu, saj na območju, velikem kot Grčija živi kar 130 milijonov ljudi. Tudi po sestavi prebivalcev je Indonezija izjemno raznolika država, saj v njej živi več kot sto etničnih skupin, med katerimi je največ Javancev, sledijo jim Sundanci ter Kitajci. Število prebivalcev zelo hitro narašča, čemur pa gospodarstvo ne more slediti, zato se pojavljajo zelo veliko družbene razlike med bogato elito ter revnimi kmeti in delavci. Večinsko prebivalstvo zahodnega dela Indonezije so malajskoindonezijski Javanci na osrednji in vzhodni Javi, Sundanci na zahodni Javi, Madurci na Maduri in vzhodni Javi, ter Balijci na Baliju. Na Sumatri in drugod v obalnih mestih živijo etnično zelo različna, Malajcem sorodna ljudstva. V notranjosti Velikih Sundskih otokov živijo ljudstva, ki se preživljajo s selilnim poljedelstvom; najštevilčnejši so Bataki na Sumatri, kopenski Dajanki na Borneu in Toradži na Celebesu. Za vzhodno Indonezijo so značilne velike razlike me etnično pestrim prebivalstvom obalnih delov, ki se od nekdaj preživlja z ribištvom, in poljedelskimi prebivalci v gorati notranjosti. Na severni obali Nove Gvineje živijo Melanezijci, v notranjosti otoka različna papuanska ljudstva. V mestih živi okoli 3 milijone Kitajcev, ki obvladujejo velik del gospodarstva. Prebivalci Indonezije govorijo okoli 270 indonezijskih in 180 papuanskih jezikov. V kolonialnem obdobju so se sporazumevali v malajskem jeziku, od leta 1947 je uradni jezik malajskemu soroden indonezijski jezik (bahasa indonesia), ki ga pišejo v latinici. Po verski pripadnosti so prebivalci večinoma sunitski muslimani, na Baliju hindujci, kristjani so predvsem na vzhodnih otokih.Poselitev je zelo neenakomerna. Na Javi, Manduri in Baliju živi na 7% površine kar 60% prebivalcev in tam njihovo število najhitreje narašča, tako da je gostota že okoli 940 prebivalcev na kvadratni kilometer, na drugih otokih le 2085 prebivalcev na kvadratni kilometer. V okviru prizadevanj za enakomernejši ragionalni razvoj že od leta 1905 potekajo programi preseljevanja ljudi z Jave na druge otoke. Doslej se je preselilo okoli 900.000 družin, večinoma na Sumatro, Borneo in Celebes. Naselja na zahodni obali Sumatre in otoke pred njo sta 26.12.2004 strahovito opustošila potres in cunami (230.000 mrtvih). Zelo močno je preseljevanje s podeželja v mesta in z oddaljenih otokov proti Javi, kar povzroča naglo rast mest, predvsem barakarskih naselij na obrobjih, posebno v Džakarti.
Hrana - Kje jesti?
Indonezija ima zaradi svoje velikosti izjemno raznoliko kulinariko Vsem pa je skupna osnova, katero Indonezijci imenujejo nasi(riž).. V Indoneziji je na voljo tudi veliko zanimivega tropskega sadja Med pijačami prevladujejo brezalkoholne pijače, saj je Indonezija večinsko muslimanska država. Med njimi je veliko svežih sokov in različnih napitkov, sveže kokosove vode in ostalih bolj klasičnih »sladkih« pijač. Svetujemo vam pitje zgolj ustekleničene vode.
Vegetarijanska prehrana
Vegetarjani in vegani bodo v Indoneziji preživljali težke čase, saj je koncept veganstva težko dojemljiv s strani Indonezijcev. Nudijo tofu, vendar je dosti krat postrežen z začimbami, ki niso vegetarjanske
Nekaj njihovih tipičnih jedi:
Bubur: riž s koščki piščanca, jejo jih za zajtrk, zelo slano.
Nasi na vse načine
Bakmi: jajčni rezanci s košči mesa po želji
Kuetiaw/kwetiau/kway-tiau: ploščati rezanci s sojino omako postreženi v globokih krožnikih
Rawon: začinjena goveja juha, specialiteta v East Javi.
Iikan bakar: popečena riba
Rendang: govedina kuhana po satansko(v kokosovem mleku) in začinjena s kurrijem.
Opozorilo! Raje se izogibajte nekuhanim jedem, ker lahko pride do zastrupitve.
Pijača
Voda iz pip ni pitna. Voda v restavracijah je ustekleničena ali prekuhana (vendar vprašajte). Ustekleničena voda se po mestih prodaja zelo poceni.
Sokovi: ponujajo jih s citronkami, a bodite previdni v kolikor je v njih led.
Kava in čaj: kopi(kava) in teh (čaj), so okusni le z velikoi sladkorja, znano je, da so močnega okusa, ki ga mi nismo vajeni.
Jamu: zdravilne pijače za različne bolezni,prodajajo tudi zdravilni prah, ki se ga zmeša v pijačo, prodajajo pa ga ženske po ulicah.
Najbolj priljubljeni jamu so galian singset –za hujšanje, beras kencur :za kašelj in utrujenost, temulawak : za bolezni jneter, gula asem : z vitaminom C, kunyit asam :za lepšo kožo in obolenji za rakom.
Tradicionalne pijače:
Wedang Serbat – vroča voda z zvezdastim janežem, kardamonom, tamaridom, ingverjem in sladkorjem.
Ronde - ingver v prahu , ljepljiv riž, arašidi, sol, sladkor, barvila..
Wedang Sekoteng: narejen iz ingverja, graha, arašidov, šipka, mleka, sladkorja, soli in mešanic ki so tudi v pijači Ronde.
Bajigur – kava, sol, rjavi sladkor, kokosovo mleko, listi sadežev in vanilija.
Bandrek – rjavi sladkor, ingver, med, kokosovo meso, sol, cimet in kava.
Cinna-Ale – cimet, ingver, tamarid in 13 vrst začimb.
Cendol/Dawet – riževa moka, palmina moka, med, sol, barvila, kokosovo mleko in Javanese tekoči sladkor.
Talua Tea/Teh Telur (West Sumatra) – čajni prah, surovo jajce, sladkor in limau nipis.
Lidah Buaya Ice (West Kalimantan) – aloe vera, francoska bazilika, javanese črna želatina, kokosovo mleko, palmin sladkor, sladkor.
Alkohol
Islam je religija večina Indonezijcev, alkohola ne pijejo, vendar ga lahko dobite v hotelih in nekaterih barih. Pitje alkohola na javnih površina je strogo prepovedano. Alkohol je dovoljen le starejšim od 21 let. Tipična alkoholna pijača je Bitang pivo, Bali Hai pivo in Anker pivo. Tuak:sladko palmino vino, Arak: sladko palmino vino podobno kot Tuak vendar z večjim procentom alkohola, ion riževo vino.
Kajenje
V zadnjih letih se je povečala priljubljenost kajenja. Leta 2009 so uradno zapisali, da je kajenje zasvojitveno, mnogi pa se borijo za omejitev ali pa prepoved kajenja v javnih prostorih, prepoved oglaševanja in večja opozorila na škatlicah cigaret. Vendar bo sporočilo, da je kajenje slabo, v Indoneziji ljudem težko približati, saj je ta država tretja največja potrošnica tobaka na svetu.Velik vpliv na kajenje imajo tudi družine. Kajenje je sedaj prepovedano le v javnih prostorih v Jakarti. Kazan za kajenje na tem mestu je lahko do 5000 evrov.
Gospodarstvo in ekonomija
V 50. letih 20. stoletja se je država znašla sredi gospodarskega zloma, ki pa ga je v 70. letih s pomočjo predsednika Suharta uspešno prebrodila in doživela pravi gospodarski razcvet. Nekaj časa je celo držala korak s t.i. azijskimi tigri, a je za njimi kmalu zaostala. Takrat je njihovo gospodarstvo slonelo predvsem na izvozu nafte in zemeljskega plina, s pomočjo katerih je BDP na prebivalca zrasel s 70$ na začetku 70 let na 1.000$ leta 1996. Danes ta znaša že skoraj 3.900$, skupen BDP pa je 932 milijard USD. Azijska finančna kriza, ki je Indonezijo zajela leta 1997 je hudo prizadela državo. Inflacija, ki je znašala kar 77% je vrednost nacionalne valute, indonezijske rupije znižala z 2600 rupij za 1 USD leta 1996 na 11.000 za 1 USD januarja 1998, v tem letu pa si za 1 USD dobil celo 15 000 indonezijskih rupij. Do leta 1999 se je stanje normaliziralo, vrednost rupije se je znižala na 8.000 rupij za 1 USD. Nova kriza je zaradi dviga cen nafte zajela indonezijsko gospodarstvo leta 2005, ko se je cena naftnih derivatov podvojila, inflacija pa je bila 17%. Vrednost rupije je znova padla, tokrat je bila najnižja 12.000 rupij za 1 USD, a je še v istem letu znova narasla in se vrnila na 9.000 rupij za 1 USD, kakršna je še danes. Indonezija je tudi članica G20, držav z najmočnejšim gospodarstvom ter APECa, Azijskopacifiškega ekonomskega sodelovanja. Ob nafti in zemeljskem plinu so pomembna tudi ostala naravna bogastva, saj rudarstvo predstavlja 13,7% celotnega gospodarstva. Najpomembnejša so kositer, nikelj, boksit, baker, premog, zlato in srebro.Prav tako pomembna je industrija, ki pa je za razliko od azijskih tigrov predvsem tekstilna. Tekstilna podjetja, ki so večinoma v lasti kitajske manjšine zaposlujejo revne prebivalce mest, ki za svoje delo dobivajo nizke plače
Kultura
Na otokih danes vlada nenavadna mešanica številnih običajev in različnih kultur. Glasba ima v Indonezijski kulturi zeli pomembno vlogo, večkrat igrajo na plesih, slavnostnih in procesijah ali pa spremljajo gledališče senc. Plesi pa ponazarjajo junaško zgodovino kralja in princese. Ljubke plesalke so oblečene v dragocena oblačila.
Veroizpoved
82-88% je muslimanov, 5% protestantov, 3% Katolikov, 2% Hinduistov, 1% Buddistov in 1% Konfucijstov.
Prazniki
Ramadan: največji muslimanski praznik. Datumi ramadana so odvisni od astronomske gledanosti, se lahko razlikujejo med državami.Datumi za naslednjih treh let: 28 junija – 27 julija2014, 18. Junija-16 julija 2015, 6 junija-5 julija 2016 Tahun Baru (novo leto 1. januar) Imlek (Kitajsko novo leto januar-februar) Hari Proklamasi Kemerdekaan R.I. (dan neodvisnosti 17. Avgust) Ter ostali verski prazniki.
Jezik
Indonezijski jezik (Bahasa Indonesia) je eden od malajskih jezikov. Temelji le tega so v malajskem jeziku. Prvič je bil razglašen za uradni jezik v deklaraciji za neodvisnost Indonezije leta 1945. Skoraj vsi prebivalci Indonezije govorijo ta jezik. Poleg indonezijskega jezika govorijo tudi angleški, tetum in portugalski jezik.
Izobraževanje
Veliko tujih študentov študira v Indoneziji, študij je bolj poceni kot v drugih državah. Potrebno je znanje indonezijskega jezika in angleščine. Darmasiswa Program je šolski program, ki ga je ustanovila indonezijska vlada, odprt je za tuje študente držav, s katerimi je Indonezija pobratena. V srednjih šolah so ustanovili mednarodni šolski program. Šolanje v osnovnih šolah je zasto nj, vendar korumpirani ravnatelji zahtevajo določene vsote denarja za sprejem otroka v šolo. Univerza z angleškim učni jezikom j so Swiss-German University , Universitas Pelita Harapan in President University, vse naštete so v Jakarti..
Delo
Plače v Indoneziji se vrtijo med US$70 do US$15,000 na mesec. Veliko delavcev se iz vasi preseli v mesta, da bi več zaslužili. Tujci lahko delajo v Indoneziji največ 5 let in ne morejo opravljati vseh del. Potrebna je delovna viza , s katero pa ni mogoče opravljati humanitarnih del. Podrobno si je treba prebrati delovno pravo Indonezije.
Varnost
Indonezija je bila in je izpostavljena nevarnostim, kot so potresi, cunamiji, izbruhi vulkanov, terorizem, civilnimi spori, strmoglavljenje letal, korupcije in kriminal. Izogibajte se nošenju zlatnine in vrednih stvari, saj je dosti kraj, največ po tržnicah. Vrednih stvari ne puščajte v sobi in v potovalkah, saj tudi osebje v hotelih krade. Indonezija je znana po korupciji, od policajev do učiteljev in ravnateljev šol. Stroge so kazni za posedovanje driog. Najbolj priljubljena je marihuana. Veliko nevarnost Indonezije predstavljajo krokodili.
Zdravje
V Indoneziji je velika verjetnost, da za nečim zbolite. Cepite se proti malariji, hepatitisu. Malarija: lahko jo dobite, tudi če se izogibate določenim krajem in uporabljate sredstva proti komarjem. Čistoča hrane je vprašljiva. Dobro se je cepiti proti hepatitisu A. Nevarnost je diareje in vročine. Slaba je kvaliteta zraka v mestih kot so Jakarta in Surabaya, in v notranjosti med junijem in oktobrom ko je veliko požarov. V preteklih letih so odkrili prisotnost ptičje gripe.priti do Singapore ( Klic za to pomoč je +62 21 7506001, 24 urna asistenca SOS-AEA Indonesia. V primeru hudih obolenj Indonezija ne nudi prave medicinske pomoč. Za manjša obolenja so na razpolago zdravniki v večjih mestih , kjer manjše klinike odprejo šele ob 16. uri, medtem ko bolnice so lahko odprte tudi 24 ur
Telefon
Fiksne telefonske linije so luksuz za veliko število Indonezijcev. Na ulici pa lahko vidimo telefonske govorilnice. Primer telefonske številke v Indoneziji je form +62 21 6539-0605, kjer 62 predstavlja klicno številko za indonezijo. Naslednje 3 številke predstavljajo območje, in ostalih 7 številk pa so lokalne številke. Trg mobinih telefonov je velik in cene so zelo nizke. V kolikor potujete v Indonezijo, vprašajte svojega mobilnega operaterja, ker lahko imajo sporazum. Za klic v sili iz stacionarnih telefonov (iz mobilnih telefonov pokličite 112): Policija 110; Gasilci: 113; SAR: 118; Rdeči križ: +62 21 3843582. Operaterji v Indoneziji ne govorijo angleško.
Internet
Indonezija je dobro pokrita s poceni internetom. Večina lokalov se je spremenilo v internet bare, kjer nudijo tudi WiFi povezavo. Za ceno , ki jo plačaš, dobiš veliko. Zastonj povezava je v hotelskih avlah. Je pa tudi veliko obmocij, ki nisoi internetno pokrita.
Spoštujte običaje
Indonezijci so zelo prijazni ljudje, vendar ne na način, kot smo vajeni. Nikoli ne dvignite glasu, smejtese,. Ob prvem spoznanju ali ob prvem videnju v dnevu se rokujejo. Nikoli ne uporabite leve roke , ne za rokovanje, ne za nobeno drugo zadevo. Ne kažite s prstom na osebe in stvari. Izrazi za očeta ali moškega (bapak) mamo ali žensko (ibu). Ko srečamo žensko na cesti, jo naslovimo Bu in ime, za moške pa Pak in ime. Po ulici vas bodo naslovili kot tuan (gospod), nona( gospodična), Nyonya (gospa). On /ona pa je dia. Pred vstopom v hišo se je potrebno sezuti . Nikoli kazati podplata . Ne hodite pred ljudmi, raje za njimi Ne sedite s prekrižanimi rokami ali nogami, to je znak jeze. Ni vljudno spiti ves kozarec, to pomeni, da želite še, raje pustite 2 cm pijače v njem. V kolikor ne boste znali vseh njihovih običajev, se ne sekirajte, Indonezijci so zelo prijazni, cenili bodo če jih vprašate. Indonezija je konservativna država, ženske imajo tudi na plažah dolge hlače in rokave, razen na Baliju in Lamboku. Ni potrebe po pokrivanju las. Kratka krila so odsvetovana, saj je to znak nespoštovanja . Moški izrazijo spoštovanje ko oblečejo srajco, dolge rokave in hlače. Kravata ni potrebna.
Prihod na destinacijo
Vstop v državo
Slovenski državljani ne potrebujejo vizuma za turistična potovanja do 30 dni.
S 23. 9. 2015 je bila ukinjena vizumska obveznost za slovenske državljane za vstop v Indonezijo za turistična potovanja do 30 dni.
Z letalom
Indonezija ima 230 letališč. Od tega tri mednarodna letališča : Soekarno-Hatta (CGK) v Tangerang, Banten, zraven Jakarte, Ngurah Rai (DPS) v Denpasar, Bali in Juanda (SUB) v Surabaya, East Java. Veliko mest ima povezavo s Singaporjem in Malezijo. Garuda Indonesia je letalski prevoznik ki poriva destinacije med Kitajsko, Taiwanom, Japonsko, Korejo, Avstralijo, ARABIJA, Dubaj in Amstrdam. Večina letov v Indonezijo poteka skozi Dubaj.
Z ladjo
Ladja povezuje Indonezijo z Singaporjem in Malezijo. Največja luka je na Sumatri.
Transport po destinaciji
V Indoneziji prevladuje cestni transport, z več kot 437.759 kilometrov cest. Železnice imajo štiri destinacije, vendar niso povezane med sabo. Morski transport je zelo pomemben za ekonomski razvoj, kjer imajo večji otoki vsaj po eno luko. Prevozi z letalom so povezani med mesti, vendar pa imajo slabo razvita letala, ki lahko pristajajo na morju.
Letalo
Med indonezijskimi otoki je letalska povezava, vendar so potniška letala zelo slaba.
Vlak
Večina Indonezijskih železnic je na Javi. Zadostna železniška povezava je tudi na Jakarti. Razen še na Sumatri ostali otoki nimajo železniške povezave.
Avto
Prevoz z avtomobili se je razvil v večjih mestih. Zaradi velikega števila le teh prihaja do velikih zastojev. Za rešitev problema gradijo nove ceste. V Jakarti je največ zastojev. Indonezija ima 213.649 kilometrov asfaltiranih cest in 154.711 neasfaltiranih.
Avtobus
Avtobusi so v vseh mestih in jih povezujejo med sabo. Redne linije so med večjimi mesti kot Sumatra, Java in Bali, kjer je tudi pot brez vmesnih postajališč. Bolj oddaljeni kraji pa so med seboj povezani z minibusi.
Taxi
Le večja mesta imajo taxi službo
Ladja
Prevoz z ladjo je namenjen povezovanju oddaljenih otokov. Z ladjmi so najcenijši prevozi za oddaljene otoke. Privatniki z manjšimi ladjami nudijo prevoze med manj oddaljenimi otoki. Do in po Kilimantanu je to edini možni dostop.
Spanje in namestitev
V večjih mestih v Indoneziji kot so Bali in Jakarta je veliko izbire, od cenovno nizkih do zelo dragih hotelov. Za avanturiste so najbolj primerna gostišča. Še bolj poceni so kitajski hoteli, ki se nahajajo v manjših mestih, nekateri imajo tudi klimo in toplo vodo. Po zakonu morajo imeti vsi hoteli cenik na vidnem mestu. Nikoli vam ne bo potrebno plačati več kot pa je zapisano na ceniku. Lahko pa se tudi dogovorite za nižjo ceno, na primer v obdobjih, ko ni sezone, ob daljših bivanjih
